1. dan, 30. 4. 2018
Rt Kamenjak-Valtura
Noro, pa je končno prišel ta dan – »Via Adriatica, here I come…!«
Nekaj magičnega je v teh začetkih… Ponavadi to pomeni zakorakati iz cone udobja nekam v neznano. Na pot, dolgo milijon korakov. O cilju ne razmišljaš, ker se ga niti nekje daleč v daljavi ne sluti. Pot, dolgo milijon korakov, začneš z enim samim. Ki mu sledi drugi. In običajno tretji… Gledam naprej. Ne nazaj, ker ne grem v tisto smer. Naprej grem, to je moja odločitev. Tako da, ja, prosim, naj se avantura začne!
Po dolgem dnevu pešačenja pa sva kmalu ugotovili, da sva si za prvi dan zadali preveč kilometrov. Razen bolečin v nogah, pa je bil dan zelo, zelo vesel, sproščujoč, poln vznemirjenja! Zaslužena piva pred prvo in edino trgovinico. Spanje v šotoru na travniku poleg Valture pa pika na i. Sploh, ko sta se od nekje vzela še Alenka in Tomaž z njuno malo družinico. Ko zaspiš z nasmehom na obrazu…
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |