9. dan, 8. 5. 2018
Lovska koča Vranjevo – Platak
Narava, ki te ljubim narava! Trenutno ne najdem besed, s katerimi bi opisala občutke življenja in svobode, ko stopam skozi to čudovito naravo… Tu se čutim, tu se najdem. Z lahkoto odmislim vseh sto klopov, ki sva jih z Gregorjem pobirala iz svojih nog, po tem, ko sva vse nepovabljene zajedalce odstranila iz Pana. Kljub temu, da je bilo zelo naporno prisopihati na Obruč, je bilo zelo vredno. Po veliko prehojenih višinskih metrih, si je pametni Gregor v primernem trenutku na primernem mestu zaželel kave. Ležanje na sončnem Vojaku sredi ničesar je bila prava uživancija. S skodelico kave v roki! Ampak do Planinskega doma Sušak nas je čakalo še enkrat toliko višinskih metrov. Meni se je zdelo,da smo jih naredili še desetkrat toliko. Samo še eden več, pa bi ostala kar na tistem mestu, postavila šotor in pač spala. Platak! Doživela sem nepopisno veselje, ko je oskrbnik koče naznanil, da seveda, da Pan lahko spi v sobi. Če ne bi smel, bi seveda midva oba spala v šotoru 🙂 Hrana je bila dobra! Piva še boljša! Hvala oskrbniku za prijaznost in sproščeno vzdušje! Navdušil me je tudi z informacijo, da sta dva Hrvata, ki stopata po poti Via Dinarica, spala tu dan pred nami. Jaaaa, mogoče pa se le nekoč, nekje srečamo s Kristijanom in Antejem!
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |