22. dan, 21. 5. 2018
PS Crnopac – Ervenik
Dan asfaltne ceste… in ker vse poti vodijo v Ervenik, nas je asfaltna cesta pripeljala v »obljubljeno« mestece, ki je resnično spominjalo na mesto duhov. Tu je čas zastal! Tu živi (pre)malo ljudi (mogoče so ostali samo moški, ker nisem videla niti ene ženske…?!?), vsi bežijo s trebuhom za kruhom… Samo še eno takšno mestece pač… Eden izmed redkih ljudi, ki pa še vztrajajo tu (rahlo vinjeni gospod Pero), nam je ponudil streho nad glavo v hiši, ki je bila ravno v procesu prenove. Kar pomeni, da smo se naslednji dan iz našega apartmaja odpravili na pol pobeljeni… 🙂 Sem pa imela svojo sobo…! Manjšega detajla, da je bila brez vrat, skoraj ne bi omenjala. Moja podloga za spanje se je perfektno umeščala v dimenzije moje male sobice in to je bilo vse, kar je bilo pomembno. Z nasmehom na obrazu pa lahko povem, da tudi kopalnica ni imela vrat… 🙂 Za uporabo straniščne školjke in kadi z ledeno mrzlo vodo je bilo potrebnega malo logističnega pristopa. Načrt je bil takšen, da trije pijemo pivo v edini lokalni gostilni čez cesto medtem ko eden od nas uporablja kopalnico. Do večera smo se zvrstili ravno vsi… In na ta račun (samo zaradi čakanja!) popili kar nekaj piv… 🙂
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |