Via AdriDinarica – 52

52. dan, 20. 6. 2018

Zabojsko jezero – Mojkovac

52.dan_20.6.18_Zabojsko jezero-Mojkovac52. dan ali izgubljeni v zeleni…

Slika tega dneva, ki se mi je usedla v srce – zelo, zelo majhni ljudje, ki počasi stopajo po zelenih prostranih brezpotjih. Kako zelo nični v resnici smo. Tako zelo majhni, da smo se brez večjih težav izgubili v tisočih zelenih odtenkih. Bilo je osvobajajoče. Razprli smo pljuča. Bili smo vse. Bili smo nad svetom, stopali smo po ogromnem zelenem oblaku. Barva tega dneva je bila zdravilna – sončno zelena. Neopazno se je zlila v moje srce… Umirila je moje telo. Umirila je moj um. Z lahkoto sem stopala naprej. Korak za korakom. Iskala sem markacije, ki pa jih ni in ni bilo…

Nekje tu – sredi vsega tega vsemogočnega zelenega – smo srečali pastirja. Bil je sredi ničesar. Imel ni ničesar. V hlačah, ki so bile včasih elegantne. V srajci, ki je bila včasih elegantna. S klobukom na glavi. Nahrbtnik? Niti ne. V črnih gumijastih škornjih. Dal nam je bonbone… 🙂

00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 |

Leave a Reply