3. dan, 2. 5. 2018
Kažela pri Medelinu – Valtura – travnik pred Puntero
Tretji dan sem nadaljevala tam, kjer sem končala prvi. V Valturi pred trgovinico, kjer sva z Romano prvi dan srečni pili pivo. V Nezakciju sva oba s Panom pohodila par kač, ki pa se na srečo niso zmenile za najin obstoj. Ko sva končno našla pravo stezico za izhod iz antične prestolnice Histrov, sva zakorakala veselo naprej, novim zmagam naproti. Ali porazom…? Precej dobro zvit gleženj je optimističen dan spreobrnil v večji izziv kot bi si lahko zamislila. Ko danes pogledam nazaj, je vse skupaj najbrž izgledalo precej smešno. Ob bojevanju s Panovim povodcev, sem stopila na rob asfalta in se zvrnila v bankino. Z zelo težkim nahrbtnikom nisem zmogla koordinacije, da bi se ulovila. Samo padla sem. Pekoča bolečina v gležnju. Nisem mogla verjeti, da se bo že tretji dan končala moja dogodivščina. Najbrž se ni, ker nisem verjela, da se bo. Pobrala sem se in se pretvarjala, da se ni zgodilo nič. S Panom sva nadaljevala počasi. Ena izmed slik, ki bo za vedno ostala v meni je ravno ta – neusmiljeno žgoče sonce, brezpotje (brez gpsa se ne bi prebila skozi), nič visokega rastja, kar je pomenilo nič sence, ogromno postankov za žejnega psa in žejno mene. Na travniku pred Puntero sva po hitro pripravljenem obroku utrujena zaspala. Prva mala zmaga je pomenila ogromno. Ne, ne bom obupala!
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |