4. dan, 3. 5. 2018
travnik pred Puntero – travnik pri Vicanijih
Ta dan sem si zapomnila po raaaavniiiinaaaah, ki jim ni bilo konca, visokih travah in kačah(spet!), po grmovju in trnih. Vsega naštetega je bilo veliko… Za zelo prijetno presenečenje je poskrbela natakarica v baru v Mostu Raši. Toplo mi je bilo pri srcu, ko so delavci, ki so tam malicali, pol zrezkov zmetali Panu pod mizo. No, meni niso, sem se mogla zadovoljit s kavo. Drugi del dneva je postregel z veliko vode, takšne za kopanje in pranje oblačil, ki se je mešala z mojimi solzami. Najverjetneje je vznemirjenje začelo popuščati, kar je pomenilo, da se je v meni sprostilo veliko prostora za ostale občutke. Na današnji dan je prevladala hvaležnost! Do življenja. Kako osvobajajoče je spet čutiti, da je življenje lahko lepo! Kot da bi se mi odvalil kamen od srca… Hvaležnost do poti. Do vsakega koraka, ki sem ga naredila in ki ga še bom. Do vsakega trenutka, v katerem zmorem biti, ko me ne odnese v preteklost ali prihodnost. Hvaležnost do ljudi! Sploh pa do dejstva, da sem lahko delila del svojega življenja ravno z njim…
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |