5. dan, 4. 5. 2018
travnik pri Vicanijih – Mala Učka
Za dobro jutro pečena jajca in to celo z divjimi šparglji…!! Totalno iznad vseh pričakovanj!! Današnji dan se je odločil, da mi postreže z izzivom št. 2 – kasneje sem jih nehala šteti, ker jih je bilo enostavno preveč, oziroma so postali udomačen del mojega vsakdana. No, vzpon na Sisol je bil zalogaj! Počutila sem se bolj počasna od polža… Raven potrpežljivosti je bila sicer nad nulo, vendar je nihala iz trenutka v trenutek. V meni je vrelo. Skozi glavo so mi švigale besede o mirnodušnosti, o kateri sem poslušala na tečaju Vipassane. Kako ostati mirnodušen ne glede na stvari, ki se dogajajo v tvojem življenju, ne glede na spremembe, ki ti jih prinese življenje… Kako lepa je sicer ta filozofija…! Zame v tem trenutku še tako zelo neuresničljiva. Težak nahrbtnik, težak pes, težka jaz? Preizkušala sem svoje meje. Kolikokrat bom še lahko odnesla nahrbtnik čez skale in po isti poti prenesla še Pana…? No, očitno dovoljkrat, da je bil moj trud na koncu poplačan s točno to naravo, v katero sem rinila! Spomnila sem se trenutka, ko sva s prijateljico Evo sedeli nekje nad Šraj peski v travi in razglabljali, kdo za vraga je premogel toliko domišljije, da je naravo ustvaril točno takšno, kot je. Kapo dol. Jaz jo obožujem! Kakšni pogledi! Lahko bi se stopila! Trenutki v katerih obstaneš, v katerih se smeješ in jokaš hkrati. Mala Učka…dober dan!
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |