Via AdriDinarica – 10

10. dan, 9. 5. 2018

Platak – Lovska koča pred Plasami

 

10.dan_9.5.18_Platak-LK pred PlasamiDanes smo Pan, Gregor in jaz imeli zmenek z mojimi starši pri domu Lepenice. V prvi vrsti sta moja starša namreč prišla po Pana, ki odhaja domov na par dnevno rehabilitacijo zaradi porezane blazinice. V drugi vrsti pa sta nam pripravila pravi piknik s stotimi zvezdicami. Zelo prav nam je prišel tudi njun sicer kratek prevoz, ko sta nas pobrala v Gornjem Jelenju, kjer smo se pred dežnimi kapljami skrivali pod zelo majhnim, razpadajočim nadstreškom (danes sem se odločila skrajšati pot od Platka do doma Lepenice ravno zaradi Pana – ogled nacionalnega parka Veliki Risnjak sem si tako pustila za kdaj drugič).

Moja starša… Vedno sem si želela, da bi vsi otroci na tem svetu imeli vsaj takšna starša, kot sta moja starša. Danes verjamem, da si starše izberemo sami glede na izkušnje, ki jih moramo premagati v tem življenju. Danes vem, zakaj sta moja starša ravno moja starša. Med drugim me Darja in Ivan definitivno učita brezpogojne ljubezni. Mogoče sem do danes premalo razmišljala o njiju, kot o Darji in Ivanu – vedno samo kot o mami in o očetu. Mogoče nisem razmišljala o hvaležnosti. Mogoče je bilo vse preveč samoumevno. V resnici pa je noro, ker nikoli nista ničesar pričakovala v zameno. Niti na skrivaj ne. Čudovito je, da me brezpogojno sprejemata v celoti, z vsemi mojimi pomanjkljivostmi, napakami. Svobodno je, da sem lahko z njima popolnoma jaz. Ni pretvarjanj. Ni skrivanj. Nikoli jih ni bilo. Pokazala sta mi, kako zelo malo lahko imaš v življenje, pa si kljub temu lahko srečen. Tako je tudi ta piknik pomenil ogromno! Počasi se osvobajam občutka, da moram karkoli vrniti v zameno…

Pan je skočil v avto v svoj boks, z Gregorjem pa sva s (pre)polnima trebuhoma in želodcema počasi odcapljala naprej – v rahlo deževno in blatno džunglo!

Zelo hvaležna sem za ogenj, ki mi je dokaj uspešno posušil skoraj vse moje obleke (no, tistih par, ki jih zbašem v svoj nahrbtnik). Projekt – znajdi se kdor se more – postavljanje šotora na betonskih tleh! Neskončni pogovori z Gregorjem o življenju so vedno dobrodošli. Navdušena sem nad tem, s kakšno mirnostjo lahko nekateri ljudje sprejemajo takšne in drugačne situacije. Še veliko se moram naučiti v tem življenju, že zaradi tega z veseljem ostajam na tem planetu, v tem svetu.

00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 |

Leave a Reply