12. dan, 11. 5. 2018
Vagabundina koliba – Krivi put
Aja, v bistvu sem v tem dnevu izgubila svoj sandal… 🙂 V neskončnih zelenih prostranstvih, čez katere sva pešačila z Gregorjem…
To, da sva se zaletela v zaklenjena vrata bivaka v Krivem putu ob 20h zvečer, nama je omogočilo eno izmed lepših izkušenj na tej poti. Odprla so se druga vrata. Lepša vrata. Ki so vodila v najboljši bivak na svetu. Definitivno toplejši. Bolj domač. V njem je svoje proste vikende preživljala družinica iz Zagreba. Z njimi sva včeraj z Gregorjem sedela v Čoko kafeju v Zagrebu in se basala s čokoladnimi palačinkami. Polni veselja, da se zopet vidimo, smo podoživljali pot, vsak po svoje, ampak vsi skupaj. V Krivem putu, sta se kot angela, na ulici pojavila Tomislav in mali Gregor in naju povabila na kavo. Kavo je kmalu nadomestila piva, na koncu sva z njimi pojedla večerjo in seveda naju niso pustili, da bi zunaj postavila šotor. Tako, da sva prespala v njihovi dnevni sobi. Nesebično so z nami delili vse, tisto malo, kar so v resnici imeli, pa niso imeli veliko. Tako zelo človeški so bili!
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |