6. dan, 5. 5. 2018
Mala Učka – Poklon
Moje telo je kričalo na ves glas…! Palačinke, pir, domač kruh, koka kola, jutranjim presenečenjem ni in ni bilo konca (zelo hitro so tudi izginila, ker sem skoraj vse pojedla in popila naenkrat!). Resnično dvomim, da bi bila doma, v svojem vsakdanjem življenju kdaj tako noro vesela vse te hrane in pijače. Tako zelo preveč samoumevno nam je to postalo, da najbrž vse skupaj ni več v redu… Kadarkoli odpreš pipo, iz nje priteče zelo pitna voda, pa nihče ni niti približno navdušen nad tem dejstvom. Pa tako zelo bi bili lahko veseli takšnih malenkosti (ki v resnici niti niso malenkosti!). Tako malo je potrebno za nasmeh do ušes. Če jih ne bi imela, bi se lahko nasmejala vse naokrog glave… 🙂 Z nasmehom na obrazu sem tudi zaspala, sploh po večernem presenečenju, za katerega je poskrbela zelo prijetna družinica na spodnji sliki v Planinskem domu Poklon. Prostor je dišal po domačem, prijetnem, sproščenem vzdušju. Počutje – fantastično! Lepo je, ko te ljudje brezpogojno sprejmejo! Seveda, da nisem rekla NE drugi porciji palačink v današnjem dnevu. Mmmm, življenje je lepo!
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |