31. dan, 30. 5. 2018
Prolog – Prisoje (Buško jezero)
Proti etru – spet ta dež… (sposojeno od Vala 202).
Mogoče se je Kristijanovo razpoloženje naselilo v vseh nas… Kot ste opazili, sem veliko mislila na meni najljubši sladoled, ki ga z užitkom spravim vase v baru Kakao v Ljubljani. Ni bil lahek dan… Na poti namreč nikjer ni bilo sladoleda, čigar okus bi vsaj malo spominjal na omenjenega. Je bilo pa pivo Pan! Pogrešam Pana!
Bom začela, kot sem začela tisto popoldne, ko smo pritekli do istega doma, kjer smo spali prejšnjo noč. In spet sedim v domu (planinski dom NK Kamešnica) in čakam, da neha padati dež. Isti stol, ista miza. Isti dež. Ali se zgodovina ponavlja…?
Josip nas je namreč danes zjutraj prišel iskat pred planinski dom in nas odpeljal nazaj na končno točko včerajšnjega pohoda. Da ja ne bi slučajno kaj pogoljufali. Počutje? Kretensko. Ko sem se v avtu vozila nazaj, sem se počutila prav kretensko. Zavedanje, da bom vse te kilometre danes prehodila v obratni smeri. Kot da bi nekdo pritisnil gumb »rewind«… Ni imelo smisla. Ampak to ni pomagalo. Avto se je ustavil točno tam. V njegovi vasi, kjer smo včeraj končali s hojo. Zato se je lahko zgodilo to, da smo dvakrat spali v istem domu. Z majhno razliko – tokrat smo prepešačili do njega.
Ampak mak na poti, ta pa je bil čudovit. Pa vsi ti metuljčki tudi.
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |