20. dan, 19. 5. 2018
Sveti Rok – PS Crnopac
Kristijan je bil ta, ki je totalno navdušen pojedel skoraj vso belo čokolado… 🙂
V športnem modrcu sem sredi preoblačenja stala v bivaku pod Crnopcem, ko se je na vratih pojavil moj prijatelj Nejc z Andražem v stilu »SURPRISE…!!!« Mislim, da ni potrebe, da prav posebej razlagam o nepopisnem veselju, a ne…? Naokrog sta se podila kar dva razigrana Pana…! Z nasmeškom na obrazu sem opazovala vse te presenečene obraze, ko so opazovali Pana in njegovega bratca Wizza pri družinski zabavi. In to še ni bilo vse! Vsi skupaj so prišli z dvema polnima nahrbtnikoma raznoraznih čokolad, tako, da problema z belo čokolado niti ni bilo… 🙂 Sanda, Branko in Dijana so danes prepešačili z nami tistih par petintrideset kilometrov iz Svetega Roka do bivaka pod Crnopcem… Številka »35« ni bila v prvotnem planu. Izkazala se je kot »backup« plan, ker smo zopet ubrali bližnjico, ki to v resnici ni bila, bila pa je tako zelo nepotrebna. Kot makadamska cesta se je pač zaključila nekje sredi gozda. Ker to makadamske ceste pač počnejo! Slepo se končujejo sredi gozda. Ali sem ravnokar zaznala tisto malo jeze v sebi zaradi te ceste po vsem tem času…? Ja, sem! Pred vzponom do bivaka smo prehodili še veliko polje, ki bi z lahkoto dobilo pridevnik »minsko«. Šele v Albaniji nam je končno postalo jasno, da ubiranje bližnjic ni najbolj pametna odločitev na svetu…! Tu bi lahko potegnili vzporednico z eno izmed lekcij življenja, kajne da…? Igrala sem vlogo tečne in zoprne ženske. Dokler ni Pan skočil v ribnik…! S pljuskom v vodo se je na tisoč koščkov raztreščila vsa napetost v meni… S smehom se je končno pričel dober dan, ki se je zaključil na čokoladen način!
| 00 | 01 | 02 | 03 | 04 | 05 | 06 | 07 | 08 | 09 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 |
| 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 |